Študentski dom Vincencij je namenjen študentom, ki želijo svoj čas študija preživeti v okolju, v katerem bodo lahko sledili pravim vrednotam življenja. Stavba je postala DOM z velikimi črkami, njen namen je namreč ta, da se vsi prebivalci počutijo kot bratje in sestre.

Če bi zidaki, s katerimi je zidan ta naš Dom, lahko govorili, bi o svoji zgodovini povedali marsikaj. Že samo dejstvo, da je bil Dom po vojni vse do leta 1994 nacionaliziran in vzet pravim lastnikom, je žalostna resničnost. K sreči pa hiša ni bila prazna, v njej je v letih nacionalizacije našel prostor Dijaški dom Majde Vrhovnik. Poleti leta 1994 pa so lazaristi z denacionalizacijsko odločbo dobili stavbo ponovno v svojo last. Z manjšimi posegi je že jeseni istega leta odprla vrata 82 študentom in študentkam.

Prošenj za bivanje je bilo vsako leto več, na podstrešju pa veliko neizkoriščenega prostora. Pokazala se je potreba po tehnični prenovi stavbe in reorganizaciji prostorov. Odločitev je bila težka, finančni zalogaj velik, a z božjim blagoslovom se je v letu 2005 začela obnova Vincencija. Študentje in študentke so za eno leto zapustili svoj Dom in iskali prenočišča, Tabor 12 pa je postal eno veliko gradbišče. Zadnje dni septembra 2006, ko so se prvi študentje in študentke že vseljevali, so potekala še zadnja zaključna dela v obnovi. A uspelo je in danes Dom nudi svoje zavetje 125 študentkam in študentom.

Študentski dom Vincencij je vesel vsakogar, ki pride pod njegovo streho. Predvsem pa smo veseli, da skupaj gradimo tudi naš DOM, našo družino, ki pod skupno streho vsak dan znova živi trenutke veselja, upanja, sreče, pa tudi trenutke bojev in nemoči. A lepo nam je pod to streho!